BARCELONA
Med lanskoletnimi počitnicami v Kataloniji smo si ogledali tudi Barcelono.
Več preberi tu: BARCELONA1 in nadaljevanje BARCELONA2
Grad Miramare
Grad MIRAMARE
 Sončen nedeljski dan v septembru smo izkoristili za izlet na Obalo. Po dolgem času spet na italijansko, v okolico Trsta. Devinski grad smo si že ogledali, zato je bil tokrat na vrsti grad Miramare.
Odpeljali smo se po nam bližji italijanski avtocesti. Iz Kranjske Gore smo naredili približno 170 km, za kar smo porabili dobro uro in pol in 8,7 eur za cestnino. Dolgočasno avtocesto so popestrili motoristi, ki so se vračali iz srečanja v na avstrijski Koroški.
Grad je dostopen po več poteh. Avto smo pustili kar ob cesti (tako, kot vsi ostali), kajti parkirišče ob obali je za plačat. Nismo vedeli, da je vstop možen tudi skozi vhod ob glavni cesti, zato smo se spustili peš do vhoda. Nič napornega. V parih minutah smo bili na spodnjem parkirišču od koder se nam je kmalu odkril čudovit pogled na grad. Ljudi pa vse polno. Mi je bilo jasno zakaj: za ogled in sprehod po parku ni vstopnine.
Notranjost z bogato opremo si je možno ogledati za 4 €. Na hitro sem poletela skozenj, je res vreden ogleda – čeprav mene to sploh ne zanima. Nato smo odšli še na sprehod skozi park.
        Kaj o gradi piše Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Miramar
Grad Miramar (italijansko Castello di Miramare; mira mar pomeni v španščini pogled na morje) je grad 6 km severozahodno od Trsta.
Grad je dal zgraditi nadvojvoda Ferdinand Maksimilian I. Habsburško-Lotarinški (1832-1867), mlajši brat cesarja Franca Jožefa. Načrte stavbe je naredil Carl Junker, gradnja pa je potekala med letoma 1856 in 1860. Grad naj bi prvotno imel tri nadstropja, a se je Maksimilijan, ki je gradnjo financiral iz lastnih sredstev, zaradi pomanjkanja denarja tretjemu nadstropju odpovedal. Še v času gradnje je s soprogo, Šarloto Belgijsko, živel v Castelletu, manjšem objektu v grajskem parku, kjer je Šarlota do preselitve v Belgijo živela tudi, ko se ji je zaradi moževe usode omračil um. Potem, ko je bil Ferdinand Maksimilian v Mehiki leta 1867 ustreljen, je grad služil kot občasna rezidenca Habsburžanov, v tridesetih letih 20. stoletja pa je v prvem nadstopju živel Amadeus Savojski, 3. vojvoda d’Aosta.   
Poleg samega gradu se nahaja 22 hektarjev velik park z redkimi eksotičnimi rastlinami, ki jih je Ferdinand Maksimilian deloma prinesel s svojih potovanj. Danes je grad urejen kot muzej. V pritličju si je mogoče ogledati zasebne prostore Maksimilijana in njegove žene. Ker je bil Ferdinand Maksimilian navdušen pomorščak, tudi vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice, je del prostorov urejen po vzoru kabine na avstrijski poveljniški ladji SMS Novara (1850). V prvem nadstropju se nahajajo razkošnejši reprezentativni prostori oz. prostori za Maksimilijanove goste in v slogu tridesetih let preurejeno stanovanje Amadeusa Savojskega.
Uradna stran gradu: http://www.castello-miramare.it/ http://old.castello-miramare.it/castello_eng/orari/ora.htm
foto: Saša, september 2009 |
MARINELAND in WATER WORLD
Med Barcelono in L’loret de Marom sta dva zanimiva vodna parka.
Marineland ima živalski park s predstavami papig in delfinov ter nekaj toboganov. Water World je malo bolj adrenalinski vodni park. Oba smo si ogledali med našim poletnim dopustom v Kataloniji.
Sem vnesla nekaj slik, pa si oglejte tu: MARINELAND in WATERWORLD
GARDALAND
Nekaj slik iz Gardalanda.
Ikarus:
Vhod v Mammutland, zadaj panoramski Leteči krožnik
Blue tornado:
Space Vertigo ali prosti pad:
Atlantida:
Jungle rapids oz. po brzicah okrog vulkana:
Sekvoja in vlakec smrti:
Top spin:
za konec pa še klasika: šalčke
DEVINSKI GRAD
Nekaj mojih slik iz prvomajskega izleta v Devin, besedilo pa je povzeto iz internetnih strani:
Devinski grad (www.castellodiduino.it) je zgrajen na kraškem grebenu, ki se vrtoglavo spušča v morje in s katerega se odpira očarljiv razgled na Tržaški zaliv, ter je zaradi tega privlačna turistična točka.
Že od daleč opazimo dva devinska gradova: čvrst in vidnejši je novi grad, tik ob njem pa, manj opazne in poraščene, ležijo razvaline starega. Slednji sega v enajsto stoletje in od celotne zgradbe lahko danes razlikujemo le obrise stražnega stolpa ter ostanke arkade, ki pričata o krvavih spopadih s Turki in Benečani.
Ponosno in trdno zavarovan na kraški skali ter čudovito zazrt navpično nad morjem se dviga novi Devinski grad. Graščina je zelo dobro ohranjena, v teku stoletij pa je bila večkrat povečana, preurejena in restavrirana. Prvi pisani dokument, ki omenja novi grad, nosi datum 1363, ko je bil prvič razločen od stare utrdbe z leta 1139.
Stolp, ki je razdeljen na več nadstropij pa je dalj časa služil kot ječa. Najlepši razgled se nam gotovo nudi iz grajskih oken: vrtoglav pogled na navpično skalovje in morje ter sugestivnen razgled na Tržaški zaliv nam dobesedno jemljeta sapo.
Zgodovina gradu je vezana na družino knezov Torre e Tasso (Turn und Taxis). Devinski knezi niso bili znani le kot meceni, književniki in ustanovitelji šol, samostanov in drugih inšitucij temveč so se odlikovali tudi kot vojskovodje v nenehnih spopadih s Turki, bili so pobudniki številnih bonifikacijiskih del na Goriškem ter potrpežljivi diplomatski posredniki med Habsburškim cesarstvom ter Beneško republiko.
Na gradu še vedno prebivajo potomci družine Torre e Tasso, kar je dodaten razlog za prisrčno in vedro vzdušje, ki vlada na tem zgodovinskem objektu, ki se bistveno razlikuje od hladne muzejske podobe večine graščin. Ponaša se z izredno bogato preteklostjo, prepleteno s krajevnimi ljudskimi pripovedmi, in je tesno povezan z zgodovino sosednjih krajev.
Devinski grad, ki leži le nekaj kilometrov od Trsta, izžareva edinstven romantični šarm, saj je bil v preteklosti prizorišče slavnih dogodkov ter obiskale so ga mnoge znane osebnosti.Na gradu so gostovali veliki umetniki kot na primer Strauss, Liszt, D’Annunzio, Twain ter Rilke; po pesniku iz Prage je med drugim po njem poimenovana Rilkejeva razgledna pešpot, ki po strmi obali pelje do Sesljanskega zaliva.
Med številnimi devinskimi gosti zasluži posebno pozornost ceški pesnik Rainer Maria Rilke, ki se je v gradu bival leta 1910. Slednji je dobesedno očaral grofico Marijo, o čemer priča tudi zajetna korespondenca med dvema. V Devinu je Rilke začel pisanje prvih elegij (zaključene leta 1923), ki jih je kasneje poimenoval Devinske elegije in jih obenem posvetil mladi grofici.
Velik grajski park (v katerem si lahko ogledamo raznobarvne gredice, posejane z najrazličnejšimi vrstami rož, ki ustvarjajo, obdane z običajnim sredozemskim rastlinjem, slikovite in očarljive igre barv), krasijo romantični drevoredi, ob katerih so razstavljeni kipi in arheološke najdbe, in pa terase ter stopnišča, ki nudijo edinstven razgled na prostranost morja.
Obisk Devinskega gradu nudi še bunker, ki je bil med drugo svetovno vojno vklesan v pečino nad morjem. Bunker je bil s potrpežljivim delom in z veščimi obnovitvenimi posegi preurejen v mini-muzej, v katerem so hranjeni zanimivi zgodovinski predmeti. Eksponati so razstavljeni v veliki dvorani (s površino 400 m2), ki je vklesana 18 metrov globoko v skalo.
Devinski grad je vedno bolj priljubljeno prizorišče razstav, koncertov, seminarjev, filmov, slavnostnih večerij in pomembnih porok (vključno s prihodom na grad s helikopterjem)
Grad je odprt vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30
viri: http://www.comune.duino-aurisina.ts.it/turismo/ita/castello_duino.htmlhttp://www.comune.duino-aurisina.ts.it/turismo/slo/duinoslo_info.html
BLED oz. račke in labodi
8. februar 2008 je bil lep sončen dan, pravšnji za preizkus novega fotoaparata:
ZOO Salzburg in ZOO Ljubljana
slike iz obiska živalskega vrta v salzburgu:
http://saskia02.googlepages.com/avstrija-salzburgzoo
in iz ljubljanskega:
GRČIJA, Kos
Nekaj splošnih podatkov o otoku in o našem dopustu na Kosu julija 2004 si preberite TUKAJ.
